Ribez

Po ameriških borovnicah se danes spet lotevam jagodičevja. Danes je na vrsti ribez. Ena najbolj razširjenih, a hkrati po krivici zapostavljenih vrst jagodičevja na domačem vrtu. Ribez najdemo v ali ob številnih vrtovih na slovenskem. Zdi se mi, da veliko ljudi ne ve, kako bi ribez uporabili, saj je po okusu precej kisel in posledično manj priljubljen kot drugi njegovi daljni sorodniki. Sama za nepriljubljenost ribeza poleg njegovega kislega okusa po tihem krivim tudi moderne medije – vsi nas osveščajo, kako zdravo je jagodičevje, pri tem največkrat omenjajo jagode in maline, kljub temu, da je ribez v resnici prava bomba vitaminov, mineralov in antioksidantov, je nezahteven za vzgojo in na slovenskih tleh odlično uspeva.

ribez beli rdeči sajenje gojenje hiša ob gozdu
Rdeči in beli ribez – z obiranjem počakamo, dokler jagode niso res zrele. Tako ribez izgubi svoj kisel okus in postane slajši.
Črni, rdeči in beli ribez

Najpogosteje so omenjene tri vrste ribeza: rdeči, črni in beli ribez. Na mojem vrtu uspevata dva grmička ribeza – rdeči in beli, zato bom danes govorila predvsem o teh dveh oz. eni vrsti. Beli ribez je namreč samo albino različica rdečega ribeza. Beli ribez ima zato zelo podobne hranilne vrednosti kot rdeči ribez. Najprej naj priznam, da tudi sama dolgo časa nisem bila ljubiteljica ribeza. Ko sem še živela pri starših sem si vsako leto, ko so se jagode obarvale rdeče, utrgala grozd ali dva in si jagode optimistično zbasala v usta v upanju, da v resnici niso tako kisle, kot sem se spomnila od prejšnje sezone. In vsako leto sem bila razočarana. Jagode so bile kisle in trpkega okusa, po moji klavrni degustaciji pa me je čakalo še obiranje ribeza in ločevanje jagod od stebelc grozdov. Ribezove jagode je mami nato zamrznila in jih uporabila v polivkah z ostalim jagodičevjem ali pa je iz njih skuhala marmelado. Ribezovo marmelado sva na knocu jedle samo midve. Mami zato ker ji je bila dobra, jaz pa zato, ker sem vedela koliko dela je bilo vloženega vanjo. 🙂

beli ribez rdeči črni sajenje gojenje nega hiša ob gozdu
Beli ribez med obiranjem, v ozadju ribezov grm.
Skrivnost okusnega ribeza

Ribez mi je postal všeč šele pred parimi leti, ko sem se preselila  Hišo ob gozdu in mi je nekega dne mami pripeljala dva grmička ribeza – enega rdeče, drugega pa bele barve. Grmička sem posadia na rob vrta in malce pozabila nanju. Naslednje leto sta že bogato obrodila. Opazila sem, da so se jagode obarvale, vendar jih nisem imela časa takoj obrati. Rdeče jagode so čez čas tako postale temno rdeče in bele jagode so postale rahlo rumenkaste, ko sem se jih končno spomnila obrati. Na moje presenečenje sem bila med degustacijo prijetno presenečena – ribez je bil veliko bolj sladek kot sem se ga spominjala!

Od takrat naprej potrpežljivo čakam, da se ribezove jagode obarvajo temno rdeče in rumenkasto-belo ter jih šele nato oberem. Tako zagotovim, da so robezove jagode res zrele ter da so polnega in sladkega okusa.

Kako gojimo ribez?

Ribez sem sadila v sadilno jamo, kamor sem prej nasula preperel gonj. Sadike sem posadila nekoliko globje, kot so bile posajene v loncu, saj tako rastlina požene več novih poganjkov. Vsako pomlad ribezu dodam nekaj uležanega gonja ter ga obsujem z zemljo, saj naj bi to pospeševalo rast novih poganjkov. Tekom sezone ribez zastiram, saj zastirka v zemlji zadrži več vode, kar je pomembno, saj pri ribezu nimam urejenega zalivanja/namakanja. Mlade veje spomladi skrajšam, tiste ki so starejše od štirih let pa odrežem.

beli rdeči črni ribez ribes hiša ob gozdu
“Grozdi” belega ribeza na grmu čakajo na obiranje.
Priprava in shranjevanje

Tiste ribezove jagode, ki jih ne pojem kar z grma uporabim v sladicah, saj ribez osveži težke sladice in je super za poletno sladkanje. Preostanek zamrznem in čez zimo uporabim v smoothie-jih.

Pa še kratka osebna izkaznica ribeza
Posebnosti gojenja: obsipavanje, ki spodbuja rast novih poganjkov
Velikost odrasle rastline: okrog 1,5m
Shranjevanje plodov: zamrzovanje, marmelade, sirupi
Zakaj uživati? RIbez je poln vitaminov (predvsem vitamina C, pa tudi vitamina B6, ki skrbi za tvorbo novih kožnih celic) in mineralov (kalij, magnezij in železo)
Zaključek: Osvežilno in nezahtevno sadje za vroče poletne mesece. 🙂

Tri stvari, ki ne smejo manjkati na vrtu nosečnice in mlade mamice

Minil je že dober mesec odkar smo v Hiši ob gozdu pozdravili novega člana. Več o njegovem prihodu bom napisala v eni od prihodnjih objav, tokrat pa se bom posvetila trem vrtninam, ki si mi lajšale nosečnost, mi pomagale pri pripravi na porod in polepšale poporodno obdobje. V času nosečnosti je priporočljivo zaužiti čimveč sveže zelenjave. Če je le-ta domača, pa še toliko bolje. 🙂
Ko sem zanosila, sem seveda najprej googlala “Česa ne smem jesti med nosečnostjo”. Kljub poplavi različnih mnenj in priporočil sem na koncu jedla vse, razen izdelkov iz nepasteriziranega mleka in surovega mesa. Ker sem rodila  v juniju, sem imela srečo, saj sem lahko skozi celotni tretji trimester svojo prehrano obogatila z domačo zelenjavo in drugimi pridelki iz vrta. V nadaljevanju predstavljam tri pridelke iz mojega vrta, za katere sem še posebej hvaležna, da so bili na mojem vrtu med nosečnostjo.

nosečnost čaj iz malinovi listov jagodičevje špinača
Trije pridelki, ki so me “reševali” med nosečnostjo. 🙂

Čaj iz malinovih listov

Čaj iz malinovih listov (svežih ali sušenih) naj bi v pozni nosečnosti pomagal pri mehčanju materničnega vratu in hkrati krepil mišice maternice in tako olajšal ter pospešil porod. Čaj iz malinovih listov po porodu pa naj bi lajšal krčenje maternice in spodbujal tvorbo mleka ter deloval antibakterijsko in protivnetno. V Sloveniji njegove pretirane uporabe sicer nisem zasledila, ga pa priporočajo v tujini, predvsem babice v Ameriki in Veliki Britaniji. Malinovi listi vsebujejo koristne spojine, kot so naravni antioksidanti, vključno z elaginsko kislino, flavonoidi in tanini. Ko sem raziskovala njegove vplive sem ugotovila, da negativnih vplivov nima, zato se mi je zdelo, da ne more škoditi, če ga pijem. Pila sem ga pol litra vsak dan, od 36. tedna nosečnosti dalje.
V kolikor si boste tudi sami pripravili čaj iz malinovih listov (ki mimogrede, pomaga tudi pri boleči menstruaciji), ne pričakujte, da bo imel okus po malinah. Čaj iz malinovih listov ima namreč bolj okus po močnem zelenem čaju, kar je posledica taninov. Nekateri ga celu uživajo podobno kot zeleni čaj – bodisi z medom ali s kančkom mleka. 🙂

čaj iz malinov listov nosečnost nosečniški čaj priprava kje kupiti
Čaj iz malinovih listov – naj bi lajšal in pospešil porod ter pomagal pri krčenju maternice po porodu in tvorbi mleka.

Kako sem si pripravljala čaj iz malnovih listov?
Ker je bil čas primeren, sem čaj pripravljala iz svežih listov. Nabrala sem polno pest mladih malinovih listov, jih nasekljala in prelila s pol litra vrele vode. Počakala sem 20 minut, preden sem mešanico precedila. Pila sem ga tekom dneva, toplega ali mrzlega. V kolikor se boste odločili za pripravo čaja iz suhih malinovih listov, zmanjšajte količino na približno eno tretjino.
Opozoriti velja, da se je pred uživanjem čaja iz malinovih listov v času nosečnosti pametno posvetovati z osebnim ginekologom. Pitje čaja iz malinovih listov se priporoča predvsem v pozni nosečnosti in odsvetuje v prvem trimesečju.
Ali mi je pomagal? Iskereno povedano, ne vem. Vsekakor mi ni škodoval, po pitju sem se vedno počutila dobro. Moj sin se je rodil, ko sem bila noseča 38 tednov in 3 dni, porod je trajal 3 ure in pol, kar je bilo po navedbah babice zelo hitro za prvi porod. 🙂
Zakaj domače? Z domačimi malinovimi listi se zagotovo izognemo pesticidom, ki jih običajno uporabljajo v komercialni pridelavi malin. Prav tako lahko kuhamo čaj iz svežih malinovih listov, kar pri kupljeni različici ni mogoče.

Domače jagodičevje

V pozni nosečnosti so mi diagnosticirali milo obliko nosečniškega / gestacijskega diabetesa. Ker sem kot obliko zdravljenja dobila predpisano dieto, se je iz mojega jedilnika poslovila večina sadja, saj visok glikemični indeks nekaterih vrst sadja povzroča dvig krvnega sladkorja. Ker sicer uživam veliko svežega sadja – odrasla sem namreč v miselnosti, da eno jabolko na dan odžene zdravnika stran, kar je verjetno res, če ta zdravnik ni diabetolog. 😉 Kakorkoli, moje hrepenenje po sadju je rešilo jagodičevje, natančneje domače jagode. Med nosečnostjo se sicer priporoča uživanje vseh vrst jagodičevja, saj so zaradi svojega nizkega glikemičnega indeksa primerni tudi za nosečnice z nosečniškim / gestacijskim diabetesom, vsebujejo pa številne vitamine in antioksidante – več o tem v prhodnji objavi, ki bo govorila o ribezu. 🙂

jagodičevje nosečnost kaj lahko jem čaj iz malinovih listov ribez maline
Domače jagodičevje – sadje z nizkim glikemičnim indeksom je primerno tudi za nosečnice z gestacijskim diabetesom. 🙂

Sama sem domače jagode najpogosteje uživala za zajtrk, skupaj z jogurtom in ovsenimi kosmiči. Domačim jagodam so nato sledile domače maline, ki so rodile na lanskih poganjkih ter domač ribez. Kmalu bomo uživali domače ameriške borovnice, ki jim bo sledila jesenska serija malin. Domače jagodičevje je res zakon. 🙂
Ali mi je pomagalo? Glede na to, da so me vsi strašili, da bo moj otrok pretežek, rodil pa se je težek 3090g, mislim da je bila dieta z vključenim jagodičevjem uspešna. Prav tako so bile v mejah normale vse meritve krvnega sladkorja, ki so mi jih opravili tekom nosečnosti.
Zakaj domače? Z domačimi jagodami se izognemo pesticidom in gensko spremenjenim komercialno pridelanim jagodam – znano je namreč, da so jagode eno najbolj gensko spremenjenih in s pesticidi obremenjenih svežih živil.

Domača špinača in druga zelena zelenjava

Domača špinača v času nosečnosti služi kot vir folne kisline, ki preprečuje nekatere napake v razvoju ploda. Špinača med nosečnostjo pa je tudi pomemben vir železa in tako preprečuje anemičnost nosečnice. Raziskave tudi kažejo, da naj bi špinača pomagala tudi pri razvoju dojenčkovih pljuč, saj vsebuje beta karoten, ki se pretvori v vitamin A, ki pomaga pri razvoju dojenčkovih pljuč, pridobivanju na teži dojenčka in pospešuje nosečkino prebavo. 🙂

novozelandska špinača nosečnost hrana s folno kislino železom
Novozelandska špinača je nezahtevna za gojenje in primerna za uživanje skozi celo poletje. Med nosečnostjo služi kot vir železa in folne kisline.

Sama sem uživala novozelandsko špinačo, saj je veliko bolj hvaležna za gojenje kot navadna špinača. Najpogosteje sem se odpravila na vrt, obtrgala nekaj listov novozelandske (plazeče) špinače, ki se mi je letos celo sama zasejala v vrtu, jo podušila, ji dodala nekaj kaplic limoninega soka in jo pojedla kot prilogo večerji. Uživala sem jo tudi v solati, vedno v kombinaciji z limoninim sokom, saj se železo veliko bolje absorbira s pomočjo vitamina C, ki je prisoten v limoninem soku.
Ali mi je pomagalo? Skozi celotno nosečnosti so bili moji krvni izvidi zelo dobri, nikoli nisem potrebovala nobenih prehnaskih dopolnil z železom.
Zakaj domače? Ker ni lepšega, ko se zvečer odpraviš na ohlajen vrt in si nabereš sveži špinačo za večerjo. Od nabiranja do zaužitja tako mine manj kot ena ura in tako se ohrani tudi večina hranil v sveži špinači.