Vsi vemo, da je zelenjava dobra za zdravje. Tisto, ki jo pridelamo doma in vanjo vložimo še svoj čas in voljo, pa jo ponavadi cenimo in spoštujemo še bolj kot kupljeno. Redko katera zelenjava v svojih zdravilnih lastnostih prekaša česen. Današnji zapis je moja oda domačemu česnu. Po pozornosti in trudu, ki sem ga letos usmerila v njegovo gredo, mi je poplačal z lepim pridelkom. Da je česen dober za zdravje so vedeli že dolgo pred Google-om. O njegovih blagodejnih učinkih so pisali že Egipčani, stari Grki in Rimljani, dobro poznan pa je tudi v kitajski medicini.
Zadah po zdravju
Če je bil včasih česen poznan kot vir zadaha (sploh po kakšni morski jedi s tržaško omako), pa danes česen imenujemo kar naravni antibiotik. Česen pa ne učinkuje samo proti gripi in prehladu, ampak tudi zmanšuje tveganje za srčno-žilne bolezni, saj uravnava krvni tlak in zmanjšuje raven holesterola v krvi.
Raziskave so pokazale, da česen vsebuje tudi antioksidante, ki naj bi preprečevali Alzheimerjevo bolezen in demenco. Prav tako naj bi uživanje česna pospešilo izločanje težkih kovin iz telesa.
Tudi pred vsemi znanstvenimi razpravami o česnu, je bil le-ta priljubljena zelenjava, ki se že dolgo goji na slovenskih vrtovih. S svojim značilnim okusom najde mesto v številnih receptih in tako si “zdravilo” brez težav podtaknemo kar v kosilo.
Zaradi česna selitev v hišo
Česen na vrtu oziroma njegovo izginjanje iz njega je bil tudi povod, da sem se preselila v Hišo ob gozdu. Babi je namreč na vrtu ob hiši, kjer živim, in ki ga je ona včasih obdelovala opazila, da ji česen izginja z gredic. Očitno je nekdo opazil, da je bil hiša nenaseljena in si je včasih postregel s pridelki iz vrta. Tako sem se ponudila, da pridem “čuvat” česen in ostale vrtnine ter potem kar ostala tukaj. 🙂
Gojenje česna na domačem vrtu
Na mojem vrtu gojim spomladanski ptujski česen. Prvo leto smo sadili tudi zimski ptujski česen, ki pa se je pri shranjevanju obnesel slabše kot spomladanski, zato trenutno ostajam pri gojenju le-tega. V prihodnosti bi seveda rada preizkusila še kakšno drugo sorto česna in primerjala okus ter obstojnost.
Stroke spomladanskega česna sem v vrt posadila marca. Če bi sadila zimski česen, bi ga morala posaditi že jeseni. Morda mi ravno zato spomladanski česen bolj odgovoraja – celo zimo lahko načrtujem vrti in se šele spomladi odločim, kam v vrtu bom sadila prve vrtinine, med katere sodi česen.
Pravijo, da česen ne mara pognojene zemlje. Jaz sem mojega med rastjo vseeno malo pognojila z dobro uležanim hlevskim gnojem ter večkrat posula s pepelom. Moja družina namreč že več generacij (babi, mami in tudi jaz) verjame, da pepel blagodejno vpliva na vrtnine in jih ščiti pred škodljivci. Tako česen posipamo s pepelom, da preprečimo obisk česnove muhe ter tudi če opazimo, da konice česnovih listov začenjajo rumeneti.
Razen te, zgoraj opsane preproste nege, se s česnom kaj več ne ukvarjam. Dodelim mu gredico (letos med presajenimi jagodami) in ga večino sezone pustim pri miru.
Pobiranje in shranjevanje česna
Česen sem pobrala v petek, torej 4. avgusta. Zjutraj sem ga populila iz zemlje, čez dan pustila zunaj na soncu, da se je osušil ter ga nato rahlo očistila in spletla v kito. Že odkar pomnim je pri nas doma navada, da čebulo in česen po pobiranju spletamo v kite. Če je pri čebul proces malce bolj kompleksen in zahteva še uporabo vrvice, lahko česnovo perje spletemo v čisto navadno kitko (tako kot v laseh), s tremi šopi, ki jih prepletamo med sabo in sproti dodajamo nove glavice česna. Letos sem se pletenja česnove kite lotila prvič. Kita ni popolna, je pa moja. 🙂
Spleteno kito nato obesimo v senčen in zračen prostor. Česen, shranjen na ta način brez težav počaka do naslednje pomladi in nam celo zimo služi kot naravni antibiotik in odlična začimba. Do takrat poskusimo ohraniti nekaj glavic, ki jih februarja ali marca razdelimo in posamezne stroke spet posadimo v zemljo. Pri sajenju pazimo na pravilno orientacijo stroka – spodnji del stroka naj bo tudi v zemlji obrnjen navzdol. Tako je krog gojenja česna sklenjen.
Pa še kratka osebna izkaznica česna
Posebnosti gojenja: zgodnje sajenje (februar) spomladanskih sort in pozno sajenje (oktober) zimskih sort
Velikost odrasle rastline: do 50cm
Shranjevanje plodov: spletanje v kite in hranjenje v suhem, temnem in zračnem prostoru ali sušenje
Zakaj uživati? Ena izmed bolj zdravilnih in okusnih rastlin na vrtu. Kot “naravni antibiotik” ščiti pred prehladom in gripo. Uravnava tlak in zmanjšuje holesterol v krvi. Česen je nepogrešljiv v kulinariki – najdemo ga praktično v vseh receptih za juhe, omake in enoločnice, v mnogih solatah, veliko ljudi pa ga uživa surovega na prazen želodec, saj naj bi bilo njegovo delovanje tako še močnejše.
Zaključek: Obvezna vrtnina na (še tako majhnem) vrtu!
Morda ti bo všeč tudi:
No Comments