Srčkana pavlova torta z ribezom

V zadnji objavi sem predstavila ribez, zato se danes spodobi, da delim še en recept, kako ribez porabiti drugače, kot za marmelado. 🙂 Tale srčkana pavlova torta je lahka in osvežilna sladica, ravno pravšnja za vroče poletne dni. Kljub temu, da so tule oblikovane mini pavlova tortice v obliki srčkov, lahko prav tako oblikujemo večjo klasično okroglo torto ali pa se poigramo z drugimi oblikami, saj je sneg enostaven za oblikovanje. 🙂
V kolikor v spodnjem receptu izpustimo škrob, je sladica tudi brez glutena in zato primerna za vse, ki imate celiakijo ali preobčutljivost na gluten.

pavlova torta recept iz blejakov brez glutena ribez
S prosto roko lahko oblikujemo več manjših ali eno veliko pavlova torto.

Pavlova torta, ki je ime dobila po balerini Anni Pavlovi je sicer po vsem svetu priljubljena sladica, ki izvira iz Avstrailje oz. Nove Zelandije. Kljub njeni priljubljenosti sem jo sama prvič jedla šele pred dobrim letom, ko jo je spekla moja sestra in takrat me je popolnoma navdušila. Všeč mi je tako preprostost njene priprave z malo sestavinami kot tudi to, da sadna dekoracija ni strogo določena, zato lahko vedno uporabimo seznosko sadje in tako praktično celo leto uživamo vedno drugačno Pavlova torto. Moja verzija danes bo dekorirana z domačim ribezom, uporabite pa lahko tudi maline, jagode in drugo domače sadje.

pavlova torta iz beljakov smetana beljak ribez jagodičevje poletna sladica brez glutena
Pavlova torta je osvežilna poletna sladica, ki je poimenovana po balerini Anni Pavlovi.
Sestavine
  • Tri jajca
  • 120g sladkorja – 80g v sneg, 40 g v smetano
  • 50g ribeza
  • 2dl sladke smetane
  • Četrt vanilijevega stroka
  • Žlička jedilnega škroba (po želji)
  • Žlička belega kisa
Postopek

Pri vseh treh jajcih ločimo rumenjake in beljake. Rumenjake shranimo v hladilnik in jih uporabimo za kakšno drugo jed.

Beljakom dodamo 80g sladkorja, žličko jedilnega škroba (lahko tudi spustimo) in žličko belega kisa. Stepemo sneg.

Stepen sneg razporedimo v pojubno obliko na pekač obložen s peki papirjem in postavimo v pečico ogreto na 110°C za eno uro.

Po eni uri pečico izklopimo. Sneg pustimo v izklopljeni in zaprti pečici počivati še pol ure.

Ribez spasiramo in precedimo, da dobimo ribezov sok.Ohranimo samo nekaj jagod, ki nam bodo služile za dekoracijo.

Sladki smetani dodamo 40g sladkorja, semena vanilije, ki jih postrgamo iz vanilijevega stroka in ribezov sok iz prejšnje točke.

Smetano stepemo. Če smo uporabili rdeči ali črni ribez, bo smetana lepe roza barve.

Ko se sneg ohladi, nanj namažemo plast ribezove smetane in po vrhu posujemo ribezove jagode.

V hladilniku bo pavlova torta zdržala dva dni, vendar priporočam, da jo pojeste kar takoj. 🙂

Pa dober tek!

pavlova torta recept ribez priprava kako speči
Pavlova torto postrežemo čimprej, saj bo zagotovo velik hit v poletnih dneh. 🙂

 

Ribez

Po ameriških borovnicah se danes spet lotevam jagodičevja. Danes je na vrsti ribez. Ena najbolj razširjenih, a hkrati po krivici zapostavljenih vrst jagodičevja na domačem vrtu. Ribez najdemo v ali ob številnih vrtovih na slovenskem. Zdi se mi, da veliko ljudi ne ve, kako bi ribez uporabili, saj je po okusu precej kisel in posledično manj priljubljen kot drugi njegovi daljni sorodniki. Sama za nepriljubljenost ribeza poleg njegovega kislega okusa po tihem krivim tudi moderne medije – vsi nas osveščajo, kako zdravo je jagodičevje, pri tem največkrat omenjajo jagode in maline, kljub temu, da je ribez v resnici prava bomba vitaminov, mineralov in antioksidantov, je nezahteven za vzgojo in na slovenskih tleh odlično uspeva.

ribez beli rdeči sajenje gojenje hiša ob gozdu
Rdeči in beli ribez – z obiranjem počakamo, dokler jagode niso res zrele. Tako ribez izgubi svoj kisel okus in postane slajši.
Črni, rdeči in beli ribez

Najpogosteje so omenjene tri vrste ribeza: rdeči, črni in beli ribez. Na mojem vrtu uspevata dva grmička ribeza – rdeči in beli, zato bom danes govorila predvsem o teh dveh oz. eni vrsti. Beli ribez je namreč samo albino različica rdečega ribeza. Beli ribez ima zato zelo podobne hranilne vrednosti kot rdeči ribez. Najprej naj priznam, da tudi sama dolgo časa nisem bila ljubiteljica ribeza. Ko sem še živela pri starših sem si vsako leto, ko so se jagode obarvale rdeče, utrgala grozd ali dva in si jagode optimistično zbasala v usta v upanju, da v resnici niso tako kisle, kot sem se spomnila od prejšnje sezone. In vsako leto sem bila razočarana. Jagode so bile kisle in trpkega okusa, po moji klavrni degustaciji pa me je čakalo še obiranje ribeza in ločevanje jagod od stebelc grozdov. Ribezove jagode je mami nato zamrznila in jih uporabila v polivkah z ostalim jagodičevjem ali pa je iz njih skuhala marmelado. Ribezovo marmelado sva na knocu jedle samo midve. Mami zato ker ji je bila dobra, jaz pa zato, ker sem vedela koliko dela je bilo vloženega vanjo. 🙂

beli ribez rdeči črni sajenje gojenje nega hiša ob gozdu
Beli ribez med obiranjem, v ozadju ribezov grm.
Skrivnost okusnega ribeza

Ribez mi je postal všeč šele pred parimi leti, ko sem se preselila  Hišo ob gozdu in mi je nekega dne mami pripeljala dva grmička ribeza – enega rdeče, drugega pa bele barve. Grmička sem posadia na rob vrta in malce pozabila nanju. Naslednje leto sta že bogato obrodila. Opazila sem, da so se jagode obarvale, vendar jih nisem imela časa takoj obrati. Rdeče jagode so čez čas tako postale temno rdeče in bele jagode so postale rahlo rumenkaste, ko sem se jih končno spomnila obrati. Na moje presenečenje sem bila med degustacijo prijetno presenečena – ribez je bil veliko bolj sladek kot sem se ga spominjala!

Od takrat naprej potrpežljivo čakam, da se ribezove jagode obarvajo temno rdeče in rumenkasto-belo ter jih šele nato oberem. Tako zagotovim, da so robezove jagode res zrele ter da so polnega in sladkega okusa.

Kako gojimo ribez?

Ribez sem sadila v sadilno jamo, kamor sem prej nasula preperel gonj. Sadike sem posadila nekoliko globje, kot so bile posajene v loncu, saj tako rastlina požene več novih poganjkov. Vsako pomlad ribezu dodam nekaj uležanega gonja ter ga obsujem z zemljo, saj naj bi to pospeševalo rast novih poganjkov. Tekom sezone ribez zastiram, saj zastirka v zemlji zadrži več vode, kar je pomembno, saj pri ribezu nimam urejenega zalivanja/namakanja. Mlade veje spomladi skrajšam, tiste ki so starejše od štirih let pa odrežem.

beli rdeči črni ribez ribes hiša ob gozdu
“Grozdi” belega ribeza na grmu čakajo na obiranje.
Priprava in shranjevanje

Tiste ribezove jagode, ki jih ne pojem kar z grma uporabim v sladicah, saj ribez osveži težke sladice in je super za poletno sladkanje. Preostanek zamrznem in čez zimo uporabim v smoothie-jih.

Pa še kratka osebna izkaznica ribeza
Posebnosti gojenja: obsipavanje, ki spodbuja rast novih poganjkov
Velikost odrasle rastline: okrog 1,5m
Shranjevanje plodov: zamrzovanje, marmelade, sirupi
Zakaj uživati? RIbez je poln vitaminov (predvsem vitamina C, pa tudi vitamina B6, ki skrbi za tvorbo novih kožnih celic) in mineralov (kalij, magnezij in železo)
Zaključek: Osvežilno in nezahtevno sadje za vroče poletne mesece. 🙂

Tri stvari, ki ne smejo manjkati na vrtu nosečnice in mlade mamice

Minil je že dober mesec odkar smo v Hiši ob gozdu pozdravili novega člana. Več o njegovem prihodu bom napisala v eni od prihodnjih objav, tokrat pa se bom posvetila trem vrtninam, ki si mi lajšale nosečnost, mi pomagale pri pripravi na porod in polepšale poporodno obdobje. V času nosečnosti je priporočljivo zaužiti čimveč sveže zelenjave. Če je le-ta domača, pa še toliko bolje. 🙂
Ko sem zanosila, sem seveda najprej googlala “Česa ne smem jesti med nosečnostjo”. Kljub poplavi različnih mnenj in priporočil sem na koncu jedla vse, razen izdelkov iz nepasteriziranega mleka in surovega mesa. Ker sem rodila  v juniju, sem imela srečo, saj sem lahko skozi celotni tretji trimester svojo prehrano obogatila z domačo zelenjavo in drugimi pridelki iz vrta. V nadaljevanju predstavljam tri pridelke iz mojega vrta, za katere sem še posebej hvaležna, da so bili na mojem vrtu med nosečnostjo.

nosečnost čaj iz malinovi listov jagodičevje špinača
Trije pridelki, ki so me “reševali” med nosečnostjo. 🙂

Čaj iz malinovih listov

Čaj iz malinovih listov (svežih ali sušenih) naj bi v pozni nosečnosti pomagal pri mehčanju materničnega vratu in hkrati krepil mišice maternice in tako olajšal ter pospešil porod. Čaj iz malinovih listov po porodu pa naj bi lajšal krčenje maternice in spodbujal tvorbo mleka ter deloval antibakterijsko in protivnetno. V Sloveniji njegove pretirane uporabe sicer nisem zasledila, ga pa priporočajo v tujini, predvsem babice v Ameriki in Veliki Britaniji. Malinovi listi vsebujejo koristne spojine, kot so naravni antioksidanti, vključno z elaginsko kislino, flavonoidi in tanini. Ko sem raziskovala njegove vplive sem ugotovila, da negativnih vplivov nima, zato se mi je zdelo, da ne more škoditi, če ga pijem. Pila sem ga pol litra vsak dan, od 36. tedna nosečnosti dalje.
V kolikor si boste tudi sami pripravili čaj iz malinovih listov (ki mimogrede, pomaga tudi pri boleči menstruaciji), ne pričakujte, da bo imel okus po malinah. Čaj iz malinovih listov ima namreč bolj okus po močnem zelenem čaju, kar je posledica taninov. Nekateri ga celu uživajo podobno kot zeleni čaj – bodisi z medom ali s kančkom mleka. 🙂

čaj iz malinov listov nosečnost nosečniški čaj priprava kje kupiti
Čaj iz malinovih listov – naj bi lajšal in pospešil porod ter pomagal pri krčenju maternice po porodu in tvorbi mleka.

Kako sem si pripravljala čaj iz malnovih listov?
Ker je bil čas primeren, sem čaj pripravljala iz svežih listov. Nabrala sem polno pest mladih malinovih listov, jih nasekljala in prelila s pol litra vrele vode. Počakala sem 20 minut, preden sem mešanico precedila. Pila sem ga tekom dneva, toplega ali mrzlega. V kolikor se boste odločili za pripravo čaja iz suhih malinovih listov, zmanjšajte količino na približno eno tretjino.
Opozoriti velja, da se je pred uživanjem čaja iz malinovih listov v času nosečnosti pametno posvetovati z osebnim ginekologom. Pitje čaja iz malinovih listov se priporoča predvsem v pozni nosečnosti in odsvetuje v prvem trimesečju.
Ali mi je pomagal? Iskereno povedano, ne vem. Vsekakor mi ni škodoval, po pitju sem se vedno počutila dobro. Moj sin se je rodil, ko sem bila noseča 38 tednov in 3 dni, porod je trajal 3 ure in pol, kar je bilo po navedbah babice zelo hitro za prvi porod. 🙂
Zakaj domače? Z domačimi malinovimi listi se zagotovo izognemo pesticidom, ki jih običajno uporabljajo v komercialni pridelavi malin. Prav tako lahko kuhamo čaj iz svežih malinovih listov, kar pri kupljeni različici ni mogoče.

Domače jagodičevje

V pozni nosečnosti so mi diagnosticirali milo obliko nosečniškega / gestacijskega diabetesa. Ker sem kot obliko zdravljenja dobila predpisano dieto, se je iz mojega jedilnika poslovila večina sadja, saj visok glikemični indeks nekaterih vrst sadja povzroča dvig krvnega sladkorja. Ker sicer uživam veliko svežega sadja – odrasla sem namreč v miselnosti, da eno jabolko na dan odžene zdravnika stran, kar je verjetno res, če ta zdravnik ni diabetolog. 😉 Kakorkoli, moje hrepenenje po sadju je rešilo jagodičevje, natančneje domače jagode. Med nosečnostjo se sicer priporoča uživanje vseh vrst jagodičevja, saj so zaradi svojega nizkega glikemičnega indeksa primerni tudi za nosečnice z nosečniškim / gestacijskim diabetesom, vsebujejo pa številne vitamine in antioksidante – več o tem v prhodnji objavi, ki bo govorila o ribezu. 🙂

jagodičevje nosečnost kaj lahko jem čaj iz malinovih listov ribez maline
Domače jagodičevje – sadje z nizkim glikemičnim indeksom je primerno tudi za nosečnice z gestacijskim diabetesom. 🙂

Sama sem domače jagode najpogosteje uživala za zajtrk, skupaj z jogurtom in ovsenimi kosmiči. Domačim jagodam so nato sledile domače maline, ki so rodile na lanskih poganjkih ter domač ribez. Kmalu bomo uživali domače ameriške borovnice, ki jim bo sledila jesenska serija malin. Domače jagodičevje je res zakon. 🙂
Ali mi je pomagalo? Glede na to, da so me vsi strašili, da bo moj otrok pretežek, rodil pa se je težek 3090g, mislim da je bila dieta z vključenim jagodičevjem uspešna. Prav tako so bile v mejah normale vse meritve krvnega sladkorja, ki so mi jih opravili tekom nosečnosti.
Zakaj domače? Z domačimi jagodami se izognemo pesticidom in gensko spremenjenim komercialno pridelanim jagodam – znano je namreč, da so jagode eno najbolj gensko spremenjenih in s pesticidi obremenjenih svežih živil.

Domača špinača in druga zelena zelenjava

Domača špinača v času nosečnosti služi kot vir folne kisline, ki preprečuje nekatere napake v razvoju ploda. Špinača med nosečnostjo pa je tudi pomemben vir železa in tako preprečuje anemičnost nosečnice. Raziskave tudi kažejo, da naj bi špinača pomagala tudi pri razvoju dojenčkovih pljuč, saj vsebuje beta karoten, ki se pretvori v vitamin A, ki pomaga pri razvoju dojenčkovih pljuč, pridobivanju na teži dojenčka in pospešuje nosečkino prebavo. 🙂

novozelandska špinača nosečnost hrana s folno kislino železom
Novozelandska špinača je nezahtevna za gojenje in primerna za uživanje skozi celo poletje. Med nosečnostjo služi kot vir železa in folne kisline.

Sama sem uživala novozelandsko špinačo, saj je veliko bolj hvaležna za gojenje kot navadna špinača. Najpogosteje sem se odpravila na vrt, obtrgala nekaj listov novozelandske (plazeče) špinače, ki se mi je letos celo sama zasejala v vrtu, jo podušila, ji dodala nekaj kaplic limoninega soka in jo pojedla kot prilogo večerji. Uživala sem jo tudi v solati, vedno v kombinaciji z limoninim sokom, saj se železo veliko bolje absorbira s pomočjo vitamina C, ki je prisoten v limoninem soku.
Ali mi je pomagalo? Skozi celotno nosečnosti so bili moji krvni izvidi zelo dobri, nikoli nisem potrebovala nobenih prehnaskih dopolnil z železom.
Zakaj domače? Ker ni lepšega, ko se zvečer odpraviš na ohlajen vrt in si nabereš sveži špinačo za večerjo. Od nabiranja do zaužitja tako mine manj kot ena ura in tako se ohrani tudi večina hranil v sveži špinači.

 

Velike spremembe in novo življenje v Hiši ob gozdu

Preteklo je že več kot šest mesecev od moje zadnje objave. Čeprav se mi zdi, da je minilo samo šest dni, se je v tem času veliko spremenilo. Prva in največja novica je, da z Aljažem konec junija pričakujeva naraščaj. V Hiši ob gozdu se bo nama in najini psički Didi pridužil mali korenjak, ki ga že vsi nestrpno pričakujemo. 🙂

nosečnost družina starševstvo hiša ob gozdu
Konec junija pričakujemo novega družinskega člana.

Nekaj o nosečnosti

Prvi trije meseci nosečnosti so bili zame precej naporni. Poleg slabosti (sicer brez bruhanja) in zavračanja hrane me je pestila tudi huda utrujenost. Zato tudi nisem nadaljevala z pisanjem bloga, kjub temu, da sem obljubila nadaljevanje objave o nakupu trajnic z objavo o sajenju in načrtovanju zasaditve kmečkega vrta. Naj na tem mestu povem, da so vse trajnice jeseni dobile svoje mesto v vrtu in uspešno preživele letošnjo zimo, letos pa nas je lesna potonka tudi že razveselila s prvim cvetom. 🙂

nosečnost 32 tednov štanjel slikanje hiša ob gozdu
Izlet v Štanjel – tule sem noseča že 32 tednov. 🙂

Kakorkoli, tudi po preteklem prvem trimestru se je žongliranje med službo, nosečnostjo, hišnimi opravili in drugimi opravki izkazalo za prezahtevno, da bi lahko pisala še blog, sploh zato ker v vsako objavo vložim veliko časa in truda, tako s tekstom kot tudi s slikovnim gradivom.
Zadnji del nosečnosti mi največ preglavic povzroča vedno večji trebuh, ki mi je v napoto predvsem na vrtu, kjer se pri vrtnarskih opravilih poslužujem vseh mogočih čudnih pozicij. Še vedno sem namreč odločena, da bo vrt tudi letos v celoti obdelan, saj bomo pozimi v njegovih pridelkih uživali vsi trije. Prihod otroka je zame namreč zgolj dodatna motivacija, da pridelam kar največ sveže in kvalitetne domače zelenjave, ki jo bo moj fantek užival tako preko mojega mleka v času dojenja kot tudi kasneje, ko bomo uvajali gosto hrano.
Zaenkrat kaže, da bo moja namen uresničen, saj so že vse grdice na vrtu polne, v času neposredno pred in po porodu pa računam tudi na pomoč družine, ko bo potrebno pleti in zalivati vrt. 🙂

Odločila sem se, da s pisanjem bloga ne bom prenehala, saj sem že v moji prvi objavi zapisala, da gre za moj internetni dnevnik, ki mu bom sedaj dodala še novo poglavje – poglavje o družini.

nosečnost fotografija starševstvo hiša o gozdu
Hiša ob gozdu bo imela novo rubriko – družina, kjer boste lahko spremljali moje izkušnje in anekdote.

Kaj lahko pričakujete od Hiše ob gozdu v prihodnje

Hiša ob gozdu bo še vedno polna domačih receptov in nasvetov za preprosto in zdravo življenje. Bo pa blog v prihodnje postal nekoliko bolj oseben, saj se v mojem zasebnem življenju dogajajo velike spremembe za katere ste lepo vabljeni, da jih spremljate z mano.Objavam, ki ste jih že vajeni, se bodo pridružile tudi objave o otrocih, negi in skrbi za malega junaka. Prav tako sva se z Aljažem odločila, da bova Hišo ob gozdu naredila bolj družini prijazno, zato se bova v prihodnosti lotila obsežne obnove, o kateri bom pisala tudi na blogu, saj bo poleg novopečenega starševstva to zagotovo eden največjih izzivov prihodnjega leta.

S temi novicami se bo nekoliko spremenil tudi sam izgled bloga Hiša ob gozdu:
V meniju se je pojavila nova rubrika Družina, ki jo bodo polnile anekdote in osebne izkušnje na tej novi poti, ki me čaka.
Prav tako vabljeni, da obiščete rubriko Velika prenova hiše, ki je zamenjala rubriko O hiši ob Gozdu in kjer boste lahko spremljali spletni dnevni prenove tipične hišeiz 60-ih let.
Hišo ob gozdu zapušča rubrika Smoothie za 2€ – več o tem v eni od prihodnjih objav. 🙂

nosečnost pes lagotto romagnolo
Kmalu bomo štirje – Aljaž, Didi in moja malenkost že nestrpno pričakujemo malega korenjaka. Foto: Rok Vintar

 

Trajnice Golob-Klančič

Lepo vreme, dovolj časa in moja dolgotrajna velika želja po novih trajnicah so me čez vikend zvabili na Primorsko, natančneje na obisk v vrtnarijo Trajnice Golob-Klančič. Že dve leti namreč gojim in izpopolnjujem mojo vizijo postopnega spreminjanja mojega vrta v kmečki vrt.

trajnice golob klančič
Pogled na dolge vrste sadik, varno spravljene pod protitočno mrežo.

Kaj je kmečki vrt

Kmečki vrt je hišni vrt, ki se je včasih nahajal ob vsaki kmetiji. Na njem je gospodinja pridelovala zelenjavo, zelišča in dišavnice za sprotno porabo v kuhinji. Posebnost kmečkega vrta pa je v tem, da so na njem, poleg prej omenjenih rastlin, rasle tudi trajnice. Kmečki vrt si tako predstavljam kot pribežališče, zavetje kmečkih žena, ki so si med delom na vrtu lahko spočile oči, nos in dušo na cvetočih in dišečih dišavnicah in trajnicah. Delo na kmečkem vrtu tako ni predstavljalo le opravka, ampak tudi sprostitev.

ostrolistni divji beluš špargelj sadika cena trajnice golob-klančič
Ostrolistni beluši / divji šparglji, ki jih v Trajnicah Golob-Klančič vzgajajo iz semena. Tako si sadike te odlične divje delikatese lahko posadimo tudi na domačem vrtu.

Všeč mi je tako izgled kmečkega vrta, ki je pogosto sestavljen iz formalno oblikovanih poti, večkrat pa ga obdaja tudi lesena ograja, kot tudi njegova funkcija, saj najlepše združuje prijetno s koristnim. V kolikor je kmečki vrt pravilno zasnovan, je z njegovim vzdrževanjem tudi relativno malo dela. Oblika gredic in trajne zasaditve ob njihovih robovih namreč ostajajo vsako leto enake, spreminja se le “vsebina” zelenjavnih gredic.

vrtnarija golob-klančič
Sprehod med drevesi in rastlinjaki lično urejene vrtnarije odstira presenečenja za vsakih vogalom.

Trajnice in njihovo mesto v mojem vrtu

Ob raziskovanju tradicionalnih slovenskih rastlin, ki včasih niso smele manjkati v kmečkih vrtovih, sem naletela na članek Jožice Golob-Klančič o srčkih, kjer poleg opisa te čudovite rastline našteva tudi druge trajnice, ki so se včasih bohotile na vrtovih po slovenskem. S pomočjo tega in podobnih člankov na internetu, forumov in nekaj knjig, sem aprila v načrtovanje mojega vrta vključila tudi trajnice. Medtem ko sem vrt zasadila z zelenjavo pa sem se odločila, da bom s sajenjem trajnic počakala do jeseni. Strokovnost in odlično poznavanje tradicionalnih slovenskih trajnic, ki sem ju zasledila v pisanju gospe Jožice, sta me prepričali, da sem se za nakup sadik trajnic odločila v vrtnariji Trajnice Golob-Klančič. V njihov prid je govorilo tudi dejstvo, da vse sadike vzgojijo sami v nasadih, ki se nahajajo pod vrtnariju v Vitovljah.

trajnice golob-klančič nasad lastna vzgoja sadik
Pogled iz vrha vrtnarije Trajnice Golob-Klančič na domače nasade trajnic.

Izlet na Primorsko in Trajnice Golob-Klančič

In tako smo se na zadnji vikend septembra odpravili na Primorsko. Odpravo smo sestavljali štirje člani: Aljaž, Aljaževa sestra, Didi in moja malenkost. Vožnja je bila prijetna in sproščena, saj so množice turistov, ki so se med poletjem oblegale slovenske avtoceste, že izginile. Ko smo zapustili primorsko hitro cesto, nas je pot vodil skozi vasi Črniče in Vitovlje. Cesta se je začela vzpenjati in postajati vedno ožja. Na srečo so ob poti vidno postavljene table, ki jasno kažejo pot do vrtnarije.

trajnice golob-klančič obisk vrtnarija slike
Ob prihodu nas pričaka urejena pot, obdana z dvema linijama sadik, ki so tematsko razporejene.

Ko smo po ozki cesti, med nasadi sadnih dreves in kostanja, končno prispeli do vrtnarije Trajnice Golob-Klančič, se je pod nami odprl neverjeten pogled na številne gredice, kjer pride roke vzgajajo domače sadike številnih trajnic. Kmalu nas je pozdravila gospa, ki nas je popeljala po zgornjem delu vrtnarije, ki je namenjen obiskovalcem. Predstavila nam je razporeditev rastlin, ki so razporejene po legi sajenje (senčna, polsenčna, sončna) in drugih lastnostih (dišavnice, pokrivne rastline, rastline za zelene strehe, vodne rastline itd.).

slovenske sadike trajnic trajnice golob-klančič
Zaščitene sadike trajnic čakajo na nove domove.

Po kratkem sprehedo med ratlinjaki in predstavitvi vrtnarije ter prednosti domačih, v Sloveniji vzgojenih sadik trajnic, sem iz žepa potegnila listek s seznamom rastlin, ki jih na mojem vrtu čaka prostor že od aprila. Gospa je preletela listek in se spretno sprehodila med vrstami lončkov. Vestno sem jih sledila in skupaj sva v pičlih 10 minutah izbrali in nabrali vse sadike iz mojega seznama. Ko sem plačala sadike in prejela odgovore na moja vprašanja, sem se še malo sprehodila med rastlinjaki ter z enim očesom že iskala ideje za nove pridobitve na vrtu. 🙂

trajnice golob-klančič nasad obisk ocena
Trajnice Golob-Klančič so pravi mali raj za vse ljubitelje rastlin. Med številnimi vrstami sadik bi se lahko sprehajala cel dan. 🙂

Razlog za (ponoven) obisk

Ko smo se naužili sonca in čudovitega razgleda, smo se poslovili od Trajnic Golob-Klančič. V mislih pa sem si že obljubila, da jih obiščem spet prihodnjo pomlad.

Vesela se, da sem (končno) našla čas in obiskala to vrtnarijo, o kateri sem poslušala in brala že dve leti. Ni mi žal stroškov, niti časa, ki sem ga porabila za izlet na Primorsko. Veliko mi pomeni, da so vzgojene sadike res slovenske. Z večino sadik, ki so vzgojene na komercialen način, pod umetno svetlobo in v prenapolnjenih rastlinjakih, imam namreč slabe izkušnje. Tekmo tedna bom objavila še prispevek o sajenju trajnic. Po tem pa moram samo še držati pesti, da se bodo prijele in uspevale tudi pri nas, v gorenjskem podnebju. 🙂

lokvanji sadike slovenske trajnice golob-klančič
V ospredju sadike lokvanjev, v ozadju pa nasad trajnic.