Pa se je končno začela – (pre)dolgo pričakovana prenova Hiše ob gozdu. Pred manj kot mesecem dni se je na našem dovozu ustavil kamion in razložil bager. In če bager na dvorišču še ne pomeni dejanskega začetka prenove, pa zagotovo lahko za prelomni trenutek štejem tisti hip, ko je pnevmatsko kladivo na bagru udarilo v prvo izmed mnogih betonskih stopnic, ki so obdajale našo hišo. Vdih-izdih. Z Jakobom v naročju sem stala na “terasi” – ozkem, čudnem podestu na desni strani stopnic, ki vodijo do vhodnih vrat. Preplavile so me različne misli: “Evo, pa smo začeli – nekateri polagajo temeljne plošče, ki pa razbijamo stopnice.” “Sedaj ni več poti nazaj, komaj čakam, da se stvari začnejo zares spreminjati.”
Continue ReadingVelika prenova hiše
O hiši ob gozdu
Hiša ob gozdu se nahaja v predalpski dolini v okolici Ljubljane. Je ena tistih tipičnih hiš iz časov socializma, ki so zrasle v 60. in 70. letih, v časih stare Jugoslavije, ko so si ljudlje delili vse, vključno z načrti za hiše. Hiša je tako po zunanjem izgledu, kot tudi po notranji razporeditvi prostorov zelo podobna, če ne kar enaka, kot ostale hiše, ki so bile zgrajene v tem obdobju.
Častitiljivo damo v abrahamovih letih odlikuje kar nekaj značilnosti gradnje tistega časa. Poleg dvignjenega pritličja, kjer do vhodnih vrat vodijo stopnice, ki jih na desni strani spremlja ozka in precej neuporabna terasa, je največja značilnost hiše dolg hodnik in veliko število prostorov in posledično vrat, ki služijo kot prehod iz hodnika ali drugega prostora v prostor. Prav tako je značilna za tisti čas ločitev kopalnice in stranišča, ki se nahaja v ločenem prostoru. Zaradi prostorske stiske je prostor za stranišče precej majhen in bi bil za nekoliko bolj rejenega človeka lahko že kar na meji sprejemljivega. Kuhinja, kopalnica, dnevna soba in spalnica, ki se poleg stranišča še nahajajo v visokem pritličju, vsebujejo originalno pohištvo s katerim je bila hiša opremljena v času gradnje. Zgornje nadstropje hiše, ki je namenjeno spalnim prostorom in dodatni kopalnici, je še v surovem stanju, popolnoma neizdelano. Manjkajo tako instalacije kot tudi izolacija ostrešja, kar se posebno pozna na porabi lesa za kurjavo v zimškem času.
Razen nove strehe, hiša v vseh svojih 50 letih obstoja ni bila še nikoli prenovljena, kar pa se bo kmalu spremenilo. Z Aljažem namreč meniva, da si vrt pred hišo, ki nama dviguje kvaliteto bivanja, zasluži tudi ustrezno dopolnilo v notranjosti hiše, da bova čas rada preživljala tudi noter, sploh sedaj, ko je na poti nov družinski član – mali korenjak, ki se bo nama in najini psički Didi v Hiši ob gozdu pridružil konec junija. 🙂
Odločila sem se, da bom o procesu prenove pisala tudi tule, saj je hiša v imenu mojega bloga. Moj namen je predvsem voditi online dnevnik s slikovnim gradivom, da bom lahko čez nekaj let, ko bo celoten proces že nekoliko pozabljen, obujala spomine in prebirala opombe in spoznanja, ki mi bodo morda koristila pri kakšnem novem projektu. Prav tako pa si želim, da bi moj “dnevnik” morda služil kot navdih še komu, da se poda na podobno pot, saj opažam, da se v Sloveniji gradi vedno več novih hiš, medtem ko starejše hiše na lepih lokacijah samevajo, kljub temu, da bi morda potrebovale samo nekaj časa in vložka ter bi tako lahko služile kot dom in zavetje našemu in prihodnjim rodovom.
A kolikor vas zadeva zanima ste vabljeni, da prenovo spremljata z mano. Prav tako bom vesela vseh komentarjev in nasvetov. 🙂