Napoj iz vrtnic – domača rožna voda

Vesela bom, če deliš:Share on Facebook
Facebook
Pin on Pinterest
Pinterest
Email this to someone
email
Tweet about this on Twitter
Twitter

Rožna voda – voda, pridobljena iz vrtnic. Cenjena je v kozmetiki, kjer ji pravijo kar magični napoj lepote. Francoski slaščičarski mojstri jo uporabljajo za pripravo slaščic. Nekatera ljudstva po svetu pa verjamejo tudi v njene zdravilne moči – zdravila naj bi na primer boleče grlo, za kar pa ni dokazov.

domača rožna voda recept kako narediti roza limonada
Domača rožna voda – za uporabo v kozmetiki in kulinariki.

Rožna voda nikoli ni bila na seznamu stvari, ki bi jih želela poizkusiti ali jih izdelati. Slišala sem že zanjo, prebrala na kakšni kozmetični nalepki, da jo vsebuje nek tonik za obraz ali pa nov tuš gel. Sestra se je srečala z njo na slaščičarski delavnici, kjer so jo obogatili s sladkorjem in iz nje pripravljali sladice.

Kaj je ta roza pijača?

Potem pa sva letos spomladi s sestro sedeli v kavarni v Ljubljani in nasproti naju je sedela punca, ki ji je natakar prinesel pijačo nežno roza barve. Pijača je takoj pritegnila mojo pozornost, zato sem se potrudila in uspela prebrati nalepko na steklenici. To je bila steklenica Fentimans Rose Lemonade, ki je letos pravi hit.

Doma sem pogooglala to slavno limonado in ugotovila, da poleg limonade vsebuje še rožno vodo. Evo, pa sem ga našla – nov projekt. Domača Rose lemonade, roza ali vrtnična limonada ali kakorkoli bi že ta pijača imenovala v slovenščini.

Vse, kar mi je manjkalo, je bila rožna voda. In ker ima moja mami res lepe vrtnice, ki so zraven še bogate roza barve, sem se odločila, da naredim svojo rožno vodo.
Rožna voda je v sicer stranski produkt (hidrolat), ki nastane med parno destilacijo vrtnic za pridobivanje eteričnega olja.

Ker (še) nimam destilatorja, sem se morala znajti z razpoložljivimi sredstvi. V nadaljevanju najdete preprost recept za rožno vodo brez uporabe destilatorja. Če destilator imate, ga seveda lahko uporabite. 🙂

Pri mami sem nabrala celo košaro cvetov vrtnic. Ko sem se spustila po internetni spirali raziskovanja vrtnic in njihove uporabe, sem namreč zasledila, da se njihove cvetove uporablja tudi za čaje in za izdelavo kozmetike. Zato sem višek cvetnih listov posušila in sedaj čakajo na nadaljno uporabo. 🙂

Kako izdelati rožno vodo

destilirana voda domača rožna voda recept kako naredimo domačo rožno vodo
Destilirana voda in cvetovi vrtnic so vse kar potrebujemo za domačo rožno vodo.
Sestavine:
  • destilirana voda
  • pest svežih (ali suhih) cvetnih listov vrtnic (najboljše so damaščanske vrtnice, ki najlepše dišijo)

 

lonček cvetni listi vrtnic domača rožna voda kako narediti
Lonček s cvetnimi listi vrtnic.
Postopek:

V lonček damo cvetne liste vrtnic.

destilirano vodo. Pazimo, da je vode le toliko, da prekrije cvetne liste.

Mešanico počasi segrevamo in čakamo, da zavre. Vre naj toliko časa, da cvetni listi izgubijo barvo (20-30min).

Mešanico nato precedimo in tako dobljeno rožno vodi shranimo v čist, steriliziran kozarec.

Tako pripravljena rožna voda zdrži do pol leta v temnem prostoru, kjer hranimo ostale vložnine. Po odprtju jo moramo hraniti v hladilniku in čimprej porabiti.

Izlet v Bohinj in piknik brez odpadkov

Vesela bom, če deliš:Share on Facebook
Facebook
Pin on Pinterest
Pinterest
Email this to someone
email
Tweet about this on Twitter
Twitter

V vročini, ki nas pesti zadnji teden, oziroma že kar celo poletje, pašejo osvežitve. Da nismo ves čas doma in jaz v vrtu, smo se Aljaž, Didi in moja malenkost včeraj odpravili na izlet v Bohinj.

Priznati moram, da sem bila v Bohinju pred tem samo dvakrat – enkrat jeseni, ko me je pot zanesla samo do tiste največje plaže nasproti hotela Jezero ter enkrat pozimi, ko sva se s kolegico odpravili na “sprehod” okrog jezera. Takrat se je izkazalo, da sva malce podcenili obseg tega bisera in naju je v zadnji tretjini poti ujel mrak, vendar sva se kljub temu imeli super, saj sva celotno pot (kjer nisva srečali žive duše) izkoristili za klepet.

Med sobotno peklensko vročino sva se torej z Aljažem odločila, da popoldne preživiva ob Bohinjskem jezeru in združiva prijetno s koristnim: v načrtu sva imela sprehod okrog jezera s postankom za kopanje in večerjo v obliki manjšega piknika.

Ob treh popoldne sva se odpravila od doma in upala, da bo ob najinem prihodu do Bohinja vročina vsaj malo popustila ter da bo načrtovani sprehod okrog jezera znosen.

Prihod v Bohinj in parkiranje

Po preživeti gneči na cestah okrog Bleda sva v Bohinj prispela okrog štirih. Tudi tu gneča v Ribčevem Lazu ni bila nič manjša. Parkirala sva na parkirišču nad hotelom Jezero. Ta poteza naju je pošteno udarila po žepu, saj ura parkiranja stane 1,5€. Od16h do 20h, ko se zaključi dnevna plačilna tarifa, je to naneslo 6€. Grenko-sladko sem se nasmehnila, ko sem drobiž zmetala v parkomat, saj me je tolažila misel, da drugih stroškov ta dan ne bova imela. Večerja je namreč že pripravljena čakala v najinih ruzakih.

izlet v bohinj peš pot okrog jezera
Na začetku peš poti okrog Bohinjskega jezera.
Sprehod okrog Bohinjskega jezera

Vzemi smo pot pod noge in šli na pot (Didi je bila seveda z nama). Po gneči na prvih parih plažah ob peš poti okrog jezera, se je v nadaljevanju poti število kopalcev precej zmanjšalo. Bolj ko sva se oddaljevala od Ribčevega Laza, manj ljudi sva srečala na poti in ob vodi. Pot je enostavna in položna, primerna praktično za vse tipe obutve in ne zahteva večje fizične pripravljenosti. Veliko večino časa se hodi v senci, tako da je zadeva znosna tudi med vročino.

pes izlet v bohinj bohinjsko jezero
Didi pozira. 🙂

Nekje na tretjini poti, po prvi uri hoje, smo našli zaliv, kjer ni bilo drugih plavalcev in se preoblekli v kopalke. Kljub začetnemu šoku nad temperaturo vode, smo vsi trije hitro zaplavali. Sploh Didi, ki obožuje vodo, je uživala.

izlet v bohinj bohinjsko jezero plavanje s psom lagotto rmagnolo romanski vodni pes
Didi v elementu. 🙂

Po plavalni seansi smo nadaljevali pot proti Ukancu. Vmes smo hodili mimo srčkanih hiš na obrežju jezera, za katere se še vedno sprašujem, če stanovalci in gostje sploh imajo drug dosop do njih kot po vodi. 🙂

izlet v bohinj obrežje bohinjsko jezero hiša vikend
Hiške na obrežju Bohinjskega jezera.
Piknik brez odpadkov z razgledom na bohinjsko jezero

Na poti smo našli skalo s super razgledom na Bohinjski jezero. Tukaj sva si z Aljažem privoščila piknik. Hvala bogu, da je bila pojedina čisto brez odpadkov, saj na celotni peš poti od Ribčevega Laza do Ukanca ni niti enega koša za smeti. Očitno je res, kar pravijo: brez smeti, brez skrbi. 🙂

piknik brez odpadkov izlet v bohinj bohinjsko jezero
Piknik brez odpadkov z razgledom na Bohinjsko jezero.

Kaj sva si privoščila na pikniku?

  • Na koščke narezano medeno melono v steklenem kozarcu na patent. Jedla sva z lesenimi plačkami za ražnjiče.
  • Tortilje, polnjene z domačo zelenjavo, slanino in avokadom, zavite v bombažne brisačke.
  • Limonado in “limetado” – sok iz limone in limete, postrežen v steklenih kozarčkih za vlaganje, ki sem jim že doma dodala kolut limete in liste mete.

Priznati pa moram, da tale piknik ni bil čisto brez plastike, kot bi si želela. Tortilje sem namreč transportirala v plastični tupperware posodi, saj za steklene posode za shranjevanje še zbiram finance. :/

izlet v bohinj piknik brez odpadkov steklena embalaža
Melona, limonada in polnjene tortilje – brez odpadkov, brez skrbi. 🙂
Nadaljevanje poti in zaključek

Po okrepčilu smo pot nadaljevali proti Ukancu in potem po pešpoti ob cesti naprej oz. nazaj do Ribčevega Laza. Celotna pot, skopaj s postanki, je trajala dobre štiri ure. K avtu smo se prijetno utrujeni vrnili ob pol devetih.

izlet v bohinj ukanc hiša vikend bohinjsko jezero
Hiške v Ukanco. V zavetju gora in s pogledom na jezero.

Izlet v Bohinj se je izkazal za odlično idejo, spremenila bi samo izbiro parkirnega mesta, saj se v Bohinju brez težav parkira brezplačno.

Zelenjavna juha (malo drugače)

Vesela bom, če deliš:Share on Facebook
Facebook
Pin on Pinterest
Pinterest
Email this to someone
email
Tweet about this on Twitter
Twitter

Zelenjavna juha, ki sem jo pripravila danes, je tako enostavna, da si predstavljam, da bi jo v starih časih ženske pripravile iz tistega, kar so pač našle na vrtu. Tako enostavna za pripravo, pa tako dobra.

V času, ko domači vrtovi obilno vračajo vloženi trud in čeprav, kot radi pravijo, od viška glava ne boli, se vseeno lahko zgodi, da ne vemo, kaj bi pripravili iz dnevnega izplena zelenjavnega vrta.

Recept za zelenjavno juho v nadaljevanju je idealen za dni, ko na vrtu, v trgovini ali na tržnici naberemo malo te in malo one zelenjave in nato ugotovimo, da se nam ne ljubi kuhati več ločenih jedi, zato vse skupaj stresemo v en lonec in pripravimo odlično zelenjavno juho. Recept vsebuje sestavine živalskega izvora, zraven pa so navedena veganska nadomestila.

zelenjavna juha recept fižol bučke paprika korenje
Zelenjavno juho v nadaljevanju lahko pripravite iz poljubne zelenjave, ki jo imate pri roki. 🙂
Sestavine:
  • velika pest nizkega stročjega fižola
  • dva korenčka
  • ena paprika
  • ena manjša bučka – cuketa
  • trije veliki listi blitve
  • trije listi toskanskega listnega ohrovta
  • dve čebuli
  • strok česna
  • origano (dobra misel)
  • timijan
  • jušna žlica ocvirkov (vegansko: olivno olje)
  • poper
  • sol
  • kisla smetana (vegansko: zmiksani namočeni indijski oreščki z limono, jabolčnim kisom in soljo)
Postopek:

V večji posodi na zmernem ognju raztopimo in popražimo ocvirke (ali segrejemo olivno olje).
Ocvirkom (ali olju) dodamo nasekljani čebuli. Pražimo dokler čebula ne porumeni.
Dodamo nasekljan česen in na kolobarje narezan korenček. Pražimo minuto ali dve, nato zalijemo s tremi litri vode (lahko več ali manj, odvisno kako “gosto” juho želimo).
Ko čakamo, da voda zavre, očistimo fižol in ga prepolovimo. Narežemu tudi papriko in bučko Ko voda zavre, vanjo stresemo fižol. papriko in bučko. Dodamo tudi nasekljan origano in timijan ter solimo po okusu.
Na zmernem ognju kuhamo 10 minut.
Ko mine teh 10 minut, v lonec dodamo še narezane liste listnega ohrovta in blitve. Kuhamo še tri minute oziroma dokler se listi ohrovta ne zmehčajo (blitva ni problematična :)).

Zelenjavna juha je najboljša, če jo postrežemo vročo in okrasimo z žlico kisle smetane (ali veganskega nadomestka, ki ga najdete med surovinami) ter cvetovi origana.

Namig:

Skuhamo lahko večje količine juhe, ki jo lahko nato v manjših ločkih zamrznemo in uporabljamo po potrebi. Brez težav pa bo zelenjavna juha cel teden počakala tudi v hladilniku.

veganska zelenjavna juha recept fižol korenje bučke paprika ohrovt
V veganski različici lahko kislo smetano nadomestite z zmletimi namočenimi indijskimi oreščki.

Ameriške borovnice

Vesela bom, če deliš:Share on Facebook
Facebook
Pin on Pinterest
Pinterest
Email this to someone
email
Tweet about this on Twitter
Twitter

Ameriške borovnice – moja prva rastlina tedna. Če bodo šle zadeve po načrtu, bom enkrat na teden tule, v Hiši ob gozdu, malce raziskala in predstavila rastlino, ki jo bom imenovala rastlina tedna. Ta rastlina bo lahko vrsta zelenjave, sadja, zelišč ali pa celo kakšna posebna okrasna rastlina.

kako gojiti ameriške borovnice na vrtu v loncu
Medsezonsko obiranje ameriških borovnic – en grmiček / ena skleda. 🙂
Debela sestrična gozdne borovnice

Danes, skladno s sezono, začenjam serijo z rastlino, ki mi do pred kratkim ni bila preveč blizu. To je ameriška borovnica – „debela sestrična“ naše gozdne borovnice. Ameriške borovnice so mi bile dolgo tuje. Morda zaradi imena ali pa zaradi načina vzgoje – potrebujejo namreč kislo zemljo in zato poseben prostor v vrtu ali pa kar svojo posodo. In če sem vsako leto pojedla veliko gozdnih borovnic, je ameriška različica le redko našla pot do mojega krožnika. Doma pri starših smo sicer imeli posajen grmiček ameriške borovnice, ki pa ni nikoli obrodil kaj več kot par jagod. Morda mu ni ustrezala lega, zemlja ali pa so si ptiči, ki se tako radi mastijo z jagodičevjem tu v naših krajih, privoščili gostijo, preden bi mi sploh lahko opazili plodove na grmičkih.

ameriške borovnice gojenje kako gojiti hiša ob gozdu
Plodovi na grmičku – ker vsi plodovi ne dozorijo istočasno, jih pobiram sproti. Tako tudi skrbim, da si jih ne bi prisvojile ose ali ptiči.
kako gojimo ameriške borovnice?

Ameriške borovnice so v moje življenje zakorakale šele lani, ko sem v lonca ob robu mojega vrta posadila dve sadiki ameriških borovnic. Lonca sta izdelana iz soda za vino, ki sva ga z Aljažem pripeljala iz rojstne hiše njegove babice. Sod sva prežagala, prebarvala, iz notranje strani oblekla s folijo za ribnike in v dno izvrtala luknje.

Tako dobljena lonca sem napolnila z mešanico šote in kisle zemlje, v katero sem posadila sadiki ameriških borovnic. Medtem ko je šota naprodaj v vseh večjih vrtnih trgovinah, lahko kislo zemljo naberemo kar v gozdu, kar sem naredila tudi sama. Nekateri pravijo, da je najboljša kisla zemlja izpod smreke, drugi izpod hrasta, jaz sem zmešala obe in moji borovnici se zaenkrat še ne pritožujeta. Borovnici v loncih v času sušnega poletja zalivam enkrat na teden, drugače pa po potrebi. Ameriške borovnice so prezimno trdne, zato sta lonca postavljena na stalni mesti v vrtu in ju ne prestavljam.

Obe moji sorti sta srednje zgodnje rodni. Kljub temu, da za uspešno gojenje ameriških borovnic ne potrebujemo več kot ene rastline (nimajo težav z opraševanjem, kot na primer sibirske borovnice), si lahko s primerno izbiro rastlin z različnimi časi rodnosti (zgodne, srednje, pozne) podaljšamo sezono obiranja ameriških borovnic.

ameriške borovnice v loncu kako gojiti gojenje hiša ob gozdu
Ameriške borovnice v sodu. Družbo jim delajo evropske brusnice, ki prav tako obožujejo kislo zemljo.
Priprava in shranjevanje

Midva jih sicer večinoma pojeva kar sveže – zjutraj v grškem jogrutu ali pa zvečer kar same kot prigrizek ob novi epizodi Igre prestolov, tako da jih za shranjevanje ostane bolj malo. Ameriške borovnice lahko, tako kot ostalo jagodičevje, shranjujemo na različne načine: iz njih lahko skuhamo marmelado, jih posušimo ali pa jih zamrznemo in nam tako služijo kot vir vitaminov med zimskimi zajtrki.

Pa še kratka osebna izkaznica ameriških borovnic
Posebnosti gojenja: potrebujejo kislo zemljo
Velikost odrasle rastline: do 2m (navado sicer okoli 1,5m)
Shranjevanje plodov: zamrzovanje, sušenje, marmelade
Zakaj uživati? kljub temu, da jih še vedno veliko ljudi obravnava kot slabo kopijo naših gozdnih borovnic, so ameriške borovnice odličen vir antioksidantov in številnih vitaminov ter mineralov. Imajo nizko kalorično vrednost, pmagajo uravnavati sladkor v krvi in blagodejno vplivajo na zdravje našega srca in možganov.
Da ne omenjam, kako lepi so grmički ameriških borovnic na vrtu, ko so polni okusnih modrih bunkic.
Zaključek: Vsekakor vredne gojenja (in uživanja)!

ameriške borovnice zaščita pred ptiči osami mreža jagodičevje
Zaščita pred nepovabljenimi gosti – ker je preventiva boljša kot kurativa! Z ameriškimi borovnicami se posebej radi mastijo ptiči in ose.

Kako začeti vrt?

Vesela bom, če deliš:Share on Facebook
Facebook
Pin on Pinterest
Pinterest
Email this to someone
email
Tweet about this on Twitter
Twitter

Kako začeti vrt …ali kaj sem se naučila v svojih prvih dveh letih vrtičkanja.

Kdaj se je začelo?

Kot začetek mojih udejstvovanj na vrtu bi lahko štela, ko sem, stara nekje med 8 in 12 let, mami pomagala pri pletju vrta. Ne spomnim se, da bi kdaj sejala ali sadila sadike na vrt, dobro pa se spomnim pletja plevela med majhnimi sejančki korenja in solate za rezanje. Medtem ko je med vikendi mami kuhala kosilo, sva s sestro dopoldneve večkrat preživeli na vrtu in se borili s plevelom, ki je preraščal krhke sejančke. Spomnim se, da me je že takrat fasciniralo, ko so se ti nemočni sejančki čez poletje razrasli v velike solate ali oranžne korene. Moja zadolžitev v tem času je postala strganje gore korenja, ki ga je mami nato shranila v skrinjo za kuhanje zimskih govejih juh.

Razen teh občasno naloženih nalog, večjega zanimanja za vrt v otroštvu, sploh pa v času pubertete, nisem kazala. Zgodba se je nadaljevala tudi v času gimnazije in večji del študentskega življenja. Mami je skrbela za vrt, s sestro pa sva večinoma pomagali le pri pobiranju in shranjevanju pridelkov.

V zadnjem letniku fakultete sem se odselila v hišo, pred katero se je razprostiral velik vrt. Spomnim se, kako sem se spomladi ozrla po gmoti gole zemlje, ki se, mimogrede, odlično vidi iz vseh bivalnih prostorov, tako da opcija “daleč od oči, daleč od srca” ni prišla v poštev, in se spraševala, kako lahko en sam človek skrbi za tak vrt.
Prvo leto sta za vrt do konca sezone skrbeli mami in babi, jaz pa sem hodila na fakulteto in se z vrtom nisem kaj veliko ukvarjala.
Prvič sem o prevzemu vrta začela razmišljati jeseni 2015, ko sem se že nekoliko privadila na življenje v hiši in sem začela spremljati svoj denarni tok. Opazila sem, da veliko (preveč) denarja porabim za hrano, ki ni bila nek presežek kvalitete. Začela sem se zanimati za lastno pridelavo hrane. Zimo 2015 sem posvetila raziskovanju vrtičkanja in samooskrbe. Fascinirale so me rastline, ki bi jih lahko brez težav gojila na domačem vrtu, in ki jih niti ni bilo moč kupiti v trgovini. Po pregledu rastlin sem raziskala še možnosti shranjevanja pridelkov za ozimnico, saj sta sadje in zelenjava pozimi nepogrešljiva. Interenet me je nato zapeljal še do izdelave domače kozmetike, življenja brez plastike in drugih tem, ki pogosto sovpadajo s temo o samooskrbi.

kako začeti vrt vrtičkati samooskrba sajenje
Moj vrt, maj 2015.
zasaditev vrta kako začeti vrt
Moj vrt, julij 2015.
Leto 2016

Spomladi 2016 se je začela akcija. Na pomoč mi je priskočila mami, ki mi je priskrbela prve sadike. Sadike so bile enake, kot jih je mami vsako leto kupila zase – preverjene sorte, iz katerih so že leta prej nastajale dobrote v maminem loncu. Načrtala sem svoj prvi vrt. Trudila sem se upoštevati tudi kolobar, ker je že za izkušenega vrtičkarja, kaj šele za popolnega začetnika, lahko kar velik izziv.

Moje prvo leto vrtičkanja bi lahko strnila v naslednjih točkah:

1. Boj s plevelom
Daleč največ težav na vrtu mi je povzročal pevel. Njegova količina je skozi celotno sezono ostajala enaka, spreminjala se je le vrst plevela, ki je prevladovala v določenem delu sezone.
2. Izoblje fižola in pomanjkanje paradižnika
Fižol in ostale stročnice so na moji lokaciji odlično uspevale. Očitno jim paše razmerje med soncem in senco, ki jo v poznem popoldanskem času vrže hrib za hišo. Nekaj verjetno prispeva tudi rosa, ki pade zvečer zaradi bližine potoka. Ravno nasprotna zgodba pa je veljala za paradižnik. Kljub visoki rasti in veliko nastavljenim plodovom, ga je konec julija napadla rja in vse rastline so propadle. Pridelala nisem niti enega paradižnika, kljub konstantnemu obrtgavanju listov in zalistnikov ter kapljičnem zalivanju.
3. Slaba organizacija in urnik zalivanja
To leto sem vrt zalivala brez repa in glave, velikokrat sem pozabila, kaj je bilo kdaj zalito in koliko. Zalivanje mi je predstavljalo veliko breme in skrb, ki mi parkrat pokravžljala živčke.
4. Osnovanje prve trajne zasaditve
Prva trajna zasaditev v mojem vrtu je bil nasad malin v obliki črke L na robo vrta. Oba z Aljažem imava rada maline, hkrati pa se višek pridelka lahko zamrzne in uporablja skozi zimo v sladicah ali smoothie-jih. Odlična je tudi malinova marmelada. Torej sami plusi, zaradi katerih sva se odločila in jeseni 2016 postavila konstrukcijo in zasadila maline.

sajenje sejanje vrta zasaditev kako začeti vrt
Sajenje na vrtu, maj 2017.
Leto 2017

V vrtičkarsko leto 2017 sem zakorakala odločena in opremljena z novimi znanji. Pozimi sem brala o permakulturi in biodinamiki. Moj vrtičkarski zvezek je pol zapisov o moči lune (temelj biodinamike je lunin koledar) in rastlin. Brala sem tudi o zdravlinih zeliščih, ki jih lahko naberemo v divjini, ali pa jih gojimo na domačem vrtu.
Sveže podkovana sem začela z novo vrtičkarsko sezono. V fazi načrtovanja sem določila vse rastline, ki bodo to leto raste na vrtu. Vsaka rastlina je skladno s kolobarjem dobila svoj prostor. Začela sem načrtovati tudi trajne zasaditve cvetličnih gred, ki naj bi se razprostirale ob robu vrta.

Moje drugo leto vrtičkanja bi (do sedaj) lahko strnila v naslednjih točkah:

1. Preizkušanje novih sort zelenjave, sadja in zelišč
Sadike in sorte zelenjave sem se letos izbrala sama. Seveda sem še vedno pridno poslušala nasvete moje mame, vendar sem si upala veliko bolj eksperimentirati, tako da se letos pri meni na vrtu najde tudi bolj eksotična zelenjava in sadje, recimo perujsko volčje jabolko, jagodna špinača, pepino, čičerika in citronska verbena.
2. Širjenje trajnih zasaditev
Poleg zasaditve malin sem letos posadila gredo špargljev, začela pa sem tudi urejati jedilno živo mejo, ki jo sestavljajo različne sorte jagodičevja.
3. Petra: plevel – 1:0
Letos je večina vrta pokrita z zastirko. Zastiram z listjem in starim senom in oboje se odlično obnese. Ne samo kot pomembno orožje v vojni s plevelom, tudi za zadrževanje vlage v zemlji med letošnjim suhim poletjem je zastirka odlična.
4. Če se ga ne moreš znebiti, ga pojej!
Ob potenju krvavega potu med bojem s plevelom sem premišljevala, če morda ta plevel, ki ga tako vzrajno pulim iz vrta, ni uporaben ali celo zelo okusen? Med enim mojih obiskov knjižnice sem našla knjigo Divja hrana, ki jo je napisal Dario Cortese in glej ga zlomka – v njej je tudi nekaj mojih “sovražnikov”, ki jih od zdaj naprej redno pripravljam v solatah ali pa kot prikuhe. Povem vam, odlični so!

kako začeti z vrtom vrtičkati
Dobrodošli v džungli – moj vrt, julij 2017.