Zelenjavna juha (malo drugače)

Vesela bom, če deliš:Share on Facebook
Facebook
Pin on Pinterest
Pinterest
Email this to someone
email
Tweet about this on Twitter
Twitter

Zelenjavna juha, ki sem jo pripravila danes, je tako enostavna, da si predstavljam, da bi jo v starih časih ženske pripravile iz tistega, kar so pač našle na vrtu. Tako enostavna za pripravo, pa tako dobra.

V času, ko domači vrtovi obilno vračajo vloženi trud in čeprav, kot radi pravijo, od viška glava ne boli, se vseeno lahko zgodi, da ne vemo, kaj bi pripravili iz dnevnega izplena zelenjavnega vrta.

Recept za zelenjavno juho v nadaljevanju je idealen za dni, ko na vrtu, v trgovini ali na tržnici naberemo malo te in malo one zelenjave in nato ugotovimo, da se nam ne ljubi kuhati več ločenih jedi, zato vse skupaj stresemo v en lonec in pripravimo odlično zelenjavno juho. Recept vsebuje sestavine živalskega izvora, zraven pa so navedena veganska nadomestila.

zelenjavna juha recept fižol bučke paprika korenje
Zelenjavno juho v nadaljevanju lahko pripravite iz poljubne zelenjave, ki jo imate pri roki. 🙂
Sestavine:
  • velika pest nizkega stročjega fižola
  • dva korenčka
  • ena paprika
  • ena manjša bučka – cuketa
  • trije veliki listi blitve
  • trije listi toskanskega listnega ohrovta
  • dve čebuli
  • strok česna
  • origano (dobra misel)
  • timijan
  • jušna žlica ocvirkov (vegansko: olivno olje)
  • poper
  • sol
  • kisla smetana (vegansko: zmiksani namočeni indijski oreščki z limono, jabolčnim kisom in soljo)
Postopek:

V večji posodi na zmernem ognju raztopimo in popražimo ocvirke (ali segrejemo olivno olje).
Ocvirkom (ali olju) dodamo nasekljani čebuli. Pražimo dokler čebula ne porumeni.
Dodamo nasekljan česen in na kolobarje narezan korenček. Pražimo minuto ali dve, nato zalijemo s tremi litri vode (lahko več ali manj, odvisno kako “gosto” juho želimo).
Ko čakamo, da voda zavre, očistimo fižol in ga prepolovimo. Narežemu tudi papriko in bučko Ko voda zavre, vanjo stresemo fižol. papriko in bučko. Dodamo tudi nasekljan origano in timijan ter solimo po okusu.
Na zmernem ognju kuhamo 10 minut.
Ko mine teh 10 minut, v lonec dodamo še narezane liste listnega ohrovta in blitve. Kuhamo še tri minute oziroma dokler se listi ohrovta ne zmehčajo (blitva ni problematična :)).

Zelenjavna juha je najboljša, če jo postrežemo vročo in okrasimo z žlico kisle smetane (ali veganskega nadomestka, ki ga najdete med surovinami) ter cvetovi origana.

Namig:

Skuhamo lahko večje količine juhe, ki jo lahko nato v manjših ločkih zamrznemo in uporabljamo po potrebi. Brez težav pa bo zelenjavna juha cel teden počakala tudi v hladilniku.

veganska zelenjavna juha recept fižol korenje bučke paprika ohrovt
V veganski različici lahko kislo smetano nadomestite z zmletimi namočenimi indijskimi oreščki.

Ameriške borovnice

Vesela bom, če deliš:Share on Facebook
Facebook
Pin on Pinterest
Pinterest
Email this to someone
email
Tweet about this on Twitter
Twitter

Ameriške borovnice – moja prva rastlina tedna. Če bodo šle zadeve po načrtu, bom enkrat na teden tule, v Hiši ob gozdu, malce raziskala in predstavila rastlino, ki jo bom imenovala rastlina tedna. Ta rastlina bo lahko vrsta zelenjave, sadja, zelišč ali pa celo kakšna posebna okrasna rastlina.

kako gojiti ameriške borovnice na vrtu v loncu
Medsezonsko obiranje ameriških borovnic – en grmiček / ena skleda. 🙂
Debela sestrična gozdne borovnice

Danes, skladno s sezono, začenjam serijo z rastlino, ki mi do pred kratkim ni bila preveč blizu. To je ameriška borovnica – „debela sestrična“ naše gozdne borovnice. Ameriške borovnice so mi bile dolgo tuje. Morda zaradi imena ali pa zaradi načina vzgoje – potrebujejo namreč kislo zemljo in zato poseben prostor v vrtu ali pa kar svojo posodo. In če sem vsako leto pojedla veliko gozdnih borovnic, je ameriška različica le redko našla pot do mojega krožnika. Doma pri starših smo sicer imeli posajen grmiček ameriške borovnice, ki pa ni nikoli obrodil kaj več kot par jagod. Morda mu ni ustrezala lega, zemlja ali pa so si ptiči, ki se tako radi mastijo z jagodičevjem tu v naših krajih, privoščili gostijo, preden bi mi sploh lahko opazili plodove na grmičkih.

ameriške borovnice gojenje kako gojiti hiša ob gozdu
Plodovi na grmičku – ker vsi plodovi ne dozorijo istočasno, jih pobiram sproti. Tako tudi skrbim, da si jih ne bi prisvojile ose ali ptiči.
kako gojimo ameriške borovnice?

Ameriške borovnice so v moje življenje zakorakale šele lani, ko sem v lonca ob robu mojega vrta posadila dve sadiki ameriških borovnic. Lonca sta izdelana iz soda za vino, ki sva ga z Aljažem pripeljala iz rojstne hiše njegove babice. Sod sva prežagala, prebarvala, iz notranje strani oblekla s folijo za ribnike in v dno izvrtala luknje.

Tako dobljena lonca sem napolnila z mešanico šote in kisle zemlje, v katero sem posadila sadiki ameriških borovnic. Medtem ko je šota naprodaj v vseh večjih vrtnih trgovinah, lahko kislo zemljo naberemo kar v gozdu, kar sem naredila tudi sama. Nekateri pravijo, da je najboljša kisla zemlja izpod smreke, drugi izpod hrasta, jaz sem zmešala obe in moji borovnici se zaenkrat še ne pritožujeta. Borovnici v loncih v času sušnega poletja zalivam enkrat na teden, drugače pa po potrebi. Ameriške borovnice so prezimno trdne, zato sta lonca postavljena na stalni mesti v vrtu in ju ne prestavljam.

Obe moji sorti sta srednje zgodnje rodni. Kljub temu, da za uspešno gojenje ameriških borovnic ne potrebujemo več kot ene rastline (nimajo težav z opraševanjem, kot na primer sibirske borovnice), si lahko s primerno izbiro rastlin z različnimi časi rodnosti (zgodne, srednje, pozne) podaljšamo sezono obiranja ameriških borovnic.

ameriške borovnice v loncu kako gojiti gojenje hiša ob gozdu
Ameriške borovnice v sodu. Družbo jim delajo evropske brusnice, ki prav tako obožujejo kislo zemljo.
Priprava in shranjevanje

Midva jih sicer večinoma pojeva kar sveže – zjutraj v grškem jogrutu ali pa zvečer kar same kot prigrizek ob novi epizodi Igre prestolov, tako da jih za shranjevanje ostane bolj malo. Ameriške borovnice lahko, tako kot ostalo jagodičevje, shranjujemo na različne načine: iz njih lahko skuhamo marmelado, jih posušimo ali pa jih zamrznemo in nam tako služijo kot vir vitaminov med zimskimi zajtrki.

Pa še kratka osebna izkaznica ameriških borovnic
Posebnosti gojenja: potrebujejo kislo zemljo
Velikost odrasle rastline: do 2m (navado sicer okoli 1,5m)
Shranjevanje plodov: zamrzovanje, sušenje, marmelade
Zakaj uživati? kljub temu, da jih še vedno veliko ljudi obravnava kot slabo kopijo naših gozdnih borovnic, so ameriške borovnice odličen vir antioksidantov in številnih vitaminov ter mineralov. Imajo nizko kalorično vrednost, pmagajo uravnavati sladkor v krvi in blagodejno vplivajo na zdravje našega srca in možganov.
Da ne omenjam, kako lepi so grmički ameriških borovnic na vrtu, ko so polni okusnih modrih bunkic.
Zaključek: Vsekakor vredne gojenja (in uživanja)!

ameriške borovnice zaščita pred ptiči osami mreža jagodičevje
Zaščita pred nepovabljenimi gosti – ker je preventiva boljša kot kurativa! Z ameriškimi borovnicami se posebej radi mastijo ptiči in ose.

Kako začeti vrt?

Vesela bom, če deliš:Share on Facebook
Facebook
Pin on Pinterest
Pinterest
Email this to someone
email
Tweet about this on Twitter
Twitter

Kako začeti vrt …ali kaj sem se naučila v svojih prvih dveh letih vrtičkanja.

Kdaj se je začelo?

Kot začetek mojih udejstvovanj na vrtu bi lahko štela, ko sem, stara nekje med 8 in 12 let, mami pomagala pri pletju vrta. Ne spomnim se, da bi kdaj sejala ali sadila sadike na vrt, dobro pa se spomnim pletja plevela med majhnimi sejančki korenja in solate za rezanje. Medtem ko je med vikendi mami kuhala kosilo, sva s sestro dopoldneve večkrat preživeli na vrtu in se borili s plevelom, ki je preraščal krhke sejančke. Spomnim se, da me je že takrat fasciniralo, ko so se ti nemočni sejančki čez poletje razrasli v velike solate ali oranžne korene. Moja zadolžitev v tem času je postala strganje gore korenja, ki ga je mami nato shranila v skrinjo za kuhanje zimskih govejih juh.

Razen teh občasno naloženih nalog, večjega zanimanja za vrt v otroštvu, sploh pa v času pubertete, nisem kazala. Zgodba se je nadaljevala tudi v času gimnazije in večji del študentskega življenja. Mami je skrbela za vrt, s sestro pa sva večinoma pomagali le pri pobiranju in shranjevanju pridelkov.

V zadnjem letniku fakultete sem se odselila v hišo, pred katero se je razprostiral velik vrt. Spomnim se, kako sem se spomladi ozrla po gmoti gole zemlje, ki se, mimogrede, odlično vidi iz vseh bivalnih prostorov, tako da opcija “daleč od oči, daleč od srca” ni prišla v poštev, in se spraševala, kako lahko en sam človek skrbi za tak vrt.
Prvo leto sta za vrt do konca sezone skrbeli mami in babi, jaz pa sem hodila na fakulteto in se z vrtom nisem kaj veliko ukvarjala.
Prvič sem o prevzemu vrta začela razmišljati jeseni 2015, ko sem se že nekoliko privadila na življenje v hiši in sem začela spremljati svoj denarni tok. Opazila sem, da veliko (preveč) denarja porabim za hrano, ki ni bila nek presežek kvalitete. Začela sem se zanimati za lastno pridelavo hrane. Zimo 2015 sem posvetila raziskovanju vrtičkanja in samooskrbe. Fascinirale so me rastline, ki bi jih lahko brez težav gojila na domačem vrtu, in ki jih niti ni bilo moč kupiti v trgovini. Po pregledu rastlin sem raziskala še možnosti shranjevanja pridelkov za ozimnico, saj sta sadje in zelenjava pozimi nepogrešljiva. Interenet me je nato zapeljal še do izdelave domače kozmetike, življenja brez plastike in drugih tem, ki pogosto sovpadajo s temo o samooskrbi.

kako začeti vrt vrtičkati samooskrba sajenje
Moj vrt, maj 2015.
zasaditev vrta kako začeti vrt
Moj vrt, julij 2015.
Leto 2016

Spomladi 2016 se je začela akcija. Na pomoč mi je priskočila mami, ki mi je priskrbela prve sadike. Sadike so bile enake, kot jih je mami vsako leto kupila zase – preverjene sorte, iz katerih so že leta prej nastajale dobrote v maminem loncu. Načrtala sem svoj prvi vrt. Trudila sem se upoštevati tudi kolobar, ker je že za izkušenega vrtičkarja, kaj šele za popolnega začetnika, lahko kar velik izziv.

Moje prvo leto vrtičkanja bi lahko strnila v naslednjih točkah:

1. Boj s plevelom
Daleč največ težav na vrtu mi je povzročal pevel. Njegova količina je skozi celotno sezono ostajala enaka, spreminjala se je le vrst plevela, ki je prevladovala v določenem delu sezone.
2. Izoblje fižola in pomanjkanje paradižnika
Fižol in ostale stročnice so na moji lokaciji odlično uspevale. Očitno jim paše razmerje med soncem in senco, ki jo v poznem popoldanskem času vrže hrib za hišo. Nekaj verjetno prispeva tudi rosa, ki pade zvečer zaradi bližine potoka. Ravno nasprotna zgodba pa je veljala za paradižnik. Kljub visoki rasti in veliko nastavljenim plodovom, ga je konec julija napadla rja in vse rastline so propadle. Pridelala nisem niti enega paradižnika, kljub konstantnemu obrtgavanju listov in zalistnikov ter kapljičnem zalivanju.
3. Slaba organizacija in urnik zalivanja
To leto sem vrt zalivala brez repa in glave, velikokrat sem pozabila, kaj je bilo kdaj zalito in koliko. Zalivanje mi je predstavljalo veliko breme in skrb, ki mi parkrat pokravžljala živčke.
4. Osnovanje prve trajne zasaditve
Prva trajna zasaditev v mojem vrtu je bil nasad malin v obliki črke L na robo vrta. Oba z Aljažem imava rada maline, hkrati pa se višek pridelka lahko zamrzne in uporablja skozi zimo v sladicah ali smoothie-jih. Odlična je tudi malinova marmelada. Torej sami plusi, zaradi katerih sva se odločila in jeseni 2016 postavila konstrukcijo in zasadila maline.

sajenje sejanje vrta zasaditev kako začeti vrt
Sajenje na vrtu, maj 2017.
Leto 2017

V vrtičkarsko leto 2017 sem zakorakala odločena in opremljena z novimi znanji. Pozimi sem brala o permakulturi in biodinamiki. Moj vrtičkarski zvezek je pol zapisov o moči lune (temelj biodinamike je lunin koledar) in rastlin. Brala sem tudi o zdravlinih zeliščih, ki jih lahko naberemo v divjini, ali pa jih gojimo na domačem vrtu.
Sveže podkovana sem začela z novo vrtičkarsko sezono. V fazi načrtovanja sem določila vse rastline, ki bodo to leto raste na vrtu. Vsaka rastlina je skladno s kolobarjem dobila svoj prostor. Začela sem načrtovati tudi trajne zasaditve cvetličnih gred, ki naj bi se razprostirale ob robu vrta.

Moje drugo leto vrtičkanja bi (do sedaj) lahko strnila v naslednjih točkah:

1. Preizkušanje novih sort zelenjave, sadja in zelišč
Sadike in sorte zelenjave sem se letos izbrala sama. Seveda sem še vedno pridno poslušala nasvete moje mame, vendar sem si upala veliko bolj eksperimentirati, tako da se letos pri meni na vrtu najde tudi bolj eksotična zelenjava in sadje, recimo perujsko volčje jabolko, jagodna špinača, pepino, čičerika in citronska verbena.
2. Širjenje trajnih zasaditev
Poleg zasaditve malin sem letos posadila gredo špargljev, začela pa sem tudi urejati jedilno živo mejo, ki jo sestavljajo različne sorte jagodičevja.
3. Petra: plevel – 1:0
Letos je večina vrta pokrita z zastirko. Zastiram z listjem in starim senom in oboje se odlično obnese. Ne samo kot pomembno orožje v vojni s plevelom, tudi za zadrževanje vlage v zemlji med letošnjim suhim poletjem je zastirka odlična.
4. Če se ga ne moreš znebiti, ga pojej!
Ob potenju krvavega potu med bojem s plevelom sem premišljevala, če morda ta plevel, ki ga tako vzrajno pulim iz vrta, ni uporaben ali celo zelo okusen? Med enim mojih obiskov knjižnice sem našla knjigo Divja hrana, ki jo je napisal Dario Cortese in glej ga zlomka – v njej je tudi nekaj mojih “sovražnikov”, ki jih od zdaj naprej redno pripravljam v solatah ali pa kot prikuhe. Povem vam, odlični so!

kako začeti z vrtom vrtičkati
Dobrodošli v džungli – moj vrt, julij 2017.

 

 

Uvod

Vesela bom, če deliš:Share on Facebook
Facebook
Pin on Pinterest
Pinterest
Email this to someone
email
Tweet about this on Twitter
Twitter

Pozdravljen svet! 🙂
Kar sledi je moj prvi zapis na blogu, ki nosi ime Hiša ob gozdu. Zdi se mi prav, da se s prvim zapisom predstavim in povem, zakaj sem se (tako kot že ničkoliko ljudi pred mano) tudi jaz odločila pisati blog.

Upam, da boste po naslednjih vrsticah malo bolje vedeli, kdo sem in kaj počnem ter ali vas moje pisanje in beleženje dogodivščin utegne zanimati.

Kdo sem?

Živjo, moje ime je Petra. Ko sem se po končani fakulteti odselila od staršev in se zaposlila, so sledili tudi prvi večji nakupi hrane v supermarketih. Kaj kmalu sem opazila, da hrana na policah vsebuje ogromno “balasta” in surovin, katerih imen sploh nisem znala prebrati, kaj šele da bi vedela kaj pomenijo. Zato sem se odločila, da si bom skušala čimveč hrane pridelati (in predelati) sama. Sem vneta zagovornica samooskrbe, saj verjamem, da je doma pridelana hrana najboljša in najbolj zdrava. Poleg redne službe svoj prosti čas zato preživljam v vrtu in na manjši hribovski kmetiji, ki je v lasti mojih staršev.

Že nekaj časa se poleg vzgoje lastne hrane trudim spremeniti tudi svoj življenjski slog. Moj cilj je živeti čim bolj naravno (in naravi prijazno) življenje. Zato me zanima tudi izdelava lastne kozmetike in poznavanje in nabiranje zelišč za čaje.

Ljudje, ki me poznajo me opisujejo kot natančno, vestno in včasih zasanjano, saj velikokrat razmišljam in načrtujem stvari, ki včasih niso izvedljive. Srčno upam, da tale blog ni ena takih stvari. Zavedam se, da mi bo pobral veliko časa, saj poleg slovenske pišem tudi angleško različico, ki jo lahko najdete na: www.housebythewoods.eu.

domači pridelki vrt vrtičkanje hiša ob gozdu kako začeti z vrtom
Košara domačih pridelkov z vrtom v ozadju.
Zakaj blog?

Upam, da bo tale stran služila kot dnevnik mojih podvigov in malih dogodovščin, predvsem pa si želim, da bom lahko nekoč, ko bom starejša, brala svoje objave za nazaj in se čudila, česa vsega sem se lotila in kaj vse sem poskusila/skuhala/posadila/doživela. Hkrati pa bi v času, ko praktično vsak dan naredimo kakšno sliko na telefonu, ker nečesa ne želimo pozabiti, bila res škoda, če svojih doživetij ne bi delili še s kom, kajne?

Zato vas lepo vabim, da me spremljate na mojih večjih in manjših vrtnarskih, kmetijskih, kuharskih in ostalih prigodah. Potrudila se bom, da bom redno posodabljala tole stran, podelila kakšno fotografijo, vrtnarski nasvet ali pa recept.

vrt brez prekopavanja vrtičkanje permakultura biodinamika hiša ob gozdu
Del mojega vrta.
Zakaj hiša ob gozdu?

Ker tu živim – v hiši, ki leži ob gozdu. Pred njo se razprostira moj vrt, le lučaj stran pa teče tudi manjši potoček. Ker se mi večina idej za zapise tule gor porodi v (ali pa ob) tej hiši. In konec koncev, ker se mi zdi, da je to hiša, katere zgodbo bo vredno tudi enkrat zapisati. Zato načrtujem, da bom (ko bo prišel čas za to) podrobno beležila vse faze prenove te hecne hiše.

O čem bom pisala?

Poleg vrta in vrtičkanja bom pisala tudi predelavi pridelkov, zdravem in naravi prijaznem življenju, naredi si sam (DIY) projektih in izboljšavah doma. Zabeležila bom tudi kakšen potep in zaveden nakup, sploh če bom s tem podprla kakšno manjše podjetje ali ustvarjalca.

Hiša ob gozdu čez pol leta…

Upam, da bodo čez pol leta kategorije bloga že lepo polne, da bom pridna in dosledna z objavami ter da bom vsaj enega bralca navdihnila, da začne svoj vrt (je napisala, optimistično zeroč v prihodnost….).

vrt vrtičkanje samooskrba palla rossa radič seme čebele mednosne rastline hiša ob gozdu
Cvetovi radiča Palla Rossa, ki ga puščam za seme, in pridna opraševalka. 🙂
Komu je blog namenjen?

Blog je namenjen vsem, ki se najdete v kateri od zgoraj predstavljenih tem, predvsem pa je namenjen vsem, ki cenite in želite pridelovati svojo hrano in živeti naravi prijazno življenje.

Vse, ki me ali pa me še boste brali pa toplo vabim, da pokomentirate objave in me vprašate, če vas kaj zanima.